Les je naraven material, ki ga uporabljamo v različne namene, med drugim se z njim ogreva 30% domov. Ker pa je pri tem zelo pomemben delež energije, ki se nahaja v lesu, je pomembno, da ga čim bolje izkoristimo. Sodobne kurilne naprave, med katerimi so tudi kaminske peči, pa postajajo vse bolj sprejemljive ne samo z energetskega vidika, ampak tudi z vidika varstva okolja.

Postopek gorenja lesa


Da bomo vedeli kakšna polena so najboljša za kurjenje v kaminu, moramo vsaj v grobem poznati postopek gorenja lesa. Le ta je sestavljen iz treh faz, ki si sledijo druga za drugo. Prva faza je segrevanje in sušenje lesa. Če je les dovolj suh, je ta faza izjemno kratka, pri tem pa se porabi zelo malo energije. Sledi uplinjanje in termični razpad lesa, pri katerem se vršita primarno in sekundarno zgorevanje lesa, pri čemer se sproščajo največje količine toplote. Končno fazo predstavlja zgorevanje lesnega oglja rezultata katerega je pepel, ki se nabere v kurišču.

Na kurilno vrednost lesa vplivajo vsebnost vode, vrsta lesa in njegova ohranjenost

Na zagotavljanje čim bolj optimalnega zgorevanja lesa vplivajo tako izbira vrste lesa, vsebnost vode v njem in njegova ohranjenost.

Izbira lesa glede na vsebnost vode

Vlažnost oziroma vsebnost vode je najpomembnejši dejavnik, ki močno vpliva na kurilno vrednost lesa. Bolj kot je les vlažen, več energije se porabi za izhlapevanje vode v procesu zgorevanja, zaradi česar ostane manj energije, ki je namenjena ogrevanju. Zato je zelo pomembno, da posebno pozornost namenimo ustrezni pripravi in sušenju lesa, ki ga bomo uporabljali za kurjenje v kaminu.

Glede na vsebnost vode tako les razvrščamo v štiri skupine:

  • svež les ima nad 40% vlažnost, in je takoj po poseku,
  • gozdno suh les ima vlažnost med 20 in 40%, in je približno pol leta po poseku,
  • zračno suh les ima vlažnost do 20%, in se je sušil vsaj šest mesec v zračnih in pokritih prostorih,
  • tehnično suh les ima vlažnost med 6 in 15% in je umetno sušen.

Vrste lesa in njihova kurilna vrednost

Posamezne vrste lesa se med seboj razlikujejo predvsem v svoji sestavi, ki bistveno vpliva na kurilno vrednost lesa. Les je sestavljen iz različnih sestavin, kot sta na primer celuloza in lignin, pri čemer ima slednji višjo kurilno vrednost. V splošnem velja, da iglavci vsebujejo več lignina, zato imajo pri enaki masi višjo kurilno vrednost kot listavci. Vendar pa imajo listavci na drugi strani višjo gostoto kar se pozna v počasnejšem sušenju in izgorevanju.

Ohranjenost lesa

Na optimalno zgorevanje lesa vpliva tudi njegova ohranjenost. Pri zgorevanju les odda v okolje toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga je prejelo v svoji rastni dobi. Če je le tega premalo, potem pri zgorevanju nastaja ogljikov monoksid in veliko manj toplote kot pa sicer.

Priprava lesa za najbolj optimalno sušenje

S sekanjem ali žaganjem lesa pridobimo polena ali drva, ki predstavljajo najstarejšo obliko lesa za kurjavo. Najbolje je, da les za kurjavo posekamo takrat, ko je v njem najmanj vode, to je pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. Za lažje spravilo se les razžaga na dolžino 1m, nato pa se ga še razseka. Takšne metrske cepanice je potrebno primerno skladiščiti na suhem in zračnem mestu.

Skladovnica naj bo ustrezno zavarovana pred dežjem ali snegom, hkrati pa mora biti na sončni in suhi legi, ki je čim bolj izpostavljena soncu in vetru. Ko jo pokrivamo s polivinilom, morata biti dve strani popolnoma odprti, da zrak na ta način kroži, prav tako pa naj bo dvignjena od tal, da se drva ne umažejo in zmočijo. Sušenje naj poteka vsaj ena do dve leti, da so drva primerna za kurjavo.

Kakšna drva izbrati?


Med domačimi vrstami lesa za zgorevanje sta najbolj primerna in tudi najbolj razširjena bukev in gaber, ker ga je pri nas največ na razpolago, poleg tega pa ju odlikujejo dobre zgorevalne lastnosti. Ti dve vrsti lesa sta tudi cenovno sprejemljivi in zato tudi lahko dostopni. Sicer lahko za kurjenje uporabimo tudi druge vrste lesa listavcev kot tudi iglavcev, pri čemer velja pravilo, da naj bi se za kurjenje uporabljal tisti les, ki ga ni smiselno predelati v industrijske izdelke.

Polena so najbolj pogosta oblika lesa za kurjenje v kaminu. Za čimbolj optimalno zgorevanje pa je potrebno izbirati dovolj kakovostna drva, kar pomeni, da so primerno nasekana in imajo primerno vlažnost.

Izbirajmo drva s primerno vlažnostjo

Priporočljiva vlažnost za drva, ki se kurijo v kaminu, je pod 20%, medtem ko je maksimalna vlažnost drv 25%. Torej so za kurjenje najbolj primerna polena iz naravnega lesa, ki so se sušila na pokritem in zračnem mestu. Različne vrste lesa v idealnih pogojih dosežejo zračno suhost lahko že v obdobju enega leta ali prej, vendar je zaradi odstopanj sušenje bolj zanesljivo, če jih sušimo nekoliko dlje. Tako se na primer za polena iz topola in smreke sušijo 1 leto, iz bukve se sušijo 2 leti, iz hrasta pa celo 2 do 3 leta. Za čim bolj optimalen izkoristek drv je priporočljivo, da jih pred kurjenjem pustimo stati vsaj en dan v ogrevanem prostoru, saj hladen les slabše gori.

Izbirajmo drva, ki so primerno dolga in nasekana

Že pri samem sušenju je potrebno biti pozoren na to, da so drva razsekana, saj se na ta način hitreje sušijo. Polena ne smejo biti širša od 7 – 9 cm. Povprečen presek posameznih polen za kurjenje v kaminih pa naj bi bil v velikosti sklenjenega trikotnika s palci in kazalci obeh rok. Dolžina polen je odvisna od velikosti kurišča, v povprečju se le ta giblje nekje med 30-50 cm.

Katerim drvom se je potrebno izogibati?


Vsekakor se je potrebno pri kurjenju kamina izogibati materialom, kot so na primer razne trske iz palet, zabojčki, pohištveni les ali les iz ostankov obnovitvenih del ali rušenja objektov. Običajno so tovrstni materiali dodatno obdelani ali pa premazani z barvami ali zaščitnimi sredstvi, zato povzročajo višje emisije plinov, ki dodatno onesnažujejo okolje. Njihov učinek v kaminu je zelo slab, saj tovrstna goriva nimajo velikih kurilnih vrednosti. To pomeni, da na hitro in sunkovito zgorijo pri čemer pa ne oddajajo željene toplote.

Literatura

Namesto zaključka

p.s. Imate vprašanje glede kaminov in peči France Turbo? Z veseljem vam bomo odgovorili.
p.p.s. Bi si radi ogledali našo ponudbo peči in kaminov? Poglejte tu.

Podjetje France Turbo se je začelo ukvarjati s proizvodnjo in prodajo kaminov in peči na drva že davnega leta 1987. Začetek proizvodnje se je začelo v manjši tovarni 500 m² v kraju Tain L Hermitage. Podjetje France Turbo pa je kmalu potrebovalo večje prostore, zato so se leta 1992 pa do 2007 še dvakrat preselili, prvič v kraj La Roche de Glun, drugič pa v mesto Bourg-les-Valence, kjer imajo tudi 5000 m² velike poslovne in proizvodne prostore.